V kraju Fužine, ki je ob regionalni cesti Škofja Loka - Cerkno, zavije cesta v dolino Sovodenjščice, ki je žlebasto zajedena v permijske skrilavce in peščenjake.

Kjer je cesta vkopana pod breg ali kjer se vrhnji deli posipljejo s strmin, vzbuja pozornost vijoličasto rdeča barva peščenjakov. Med strminami Ermanovca in Kranjskega brda ima dolinsko dno prostora le za potok in cesto.

Ozemlje se tod še ni umirilo, ampak je v stanju počasnega dviganja, zato Sora in Sovodenjščica komaj dohajata, da zarezujeta svoje struge. Dolina poteka od vzhoda na zahod, južni bregovi jo zastirajo z dolgotrajnimi sencami in dolgo v pomlad ostajajo v njej krpe snega. Bregovi so pokriti z iglastimi gozdovi.

Ob cesti se pojavljajo le posamezne hiše, ki spadajo k vasem Hobovše (500-560 m), le-te se razprostirajo od levega brega Sovodenjščice proti Stari Oselici. Pri Kosmaču so vidni sledovi nekdanjega bakrovega rudnika. Koprivnik ima samotne kmetije razložene po hribovju od strmin nad Fužinami tja do grape Javorščice.

Glavni kraj te stranske dolinice je Sovodenj (580 m n. v.). Vas leži v tesnem kotlu in res zasluži svoje ime, saj se na istem kraju sredi vasi stekajo trije potoki, torej sovode: Javorščica z juga, Podosojnščica z zahoda in Podjelovščica s severa; od tod tudi ime Sovodenj.

Podjelovščici se malo pred začetkom vasi pridruži še manjši potoček - Tajnikova grapa, ob kateri je speljana markirana pot do planinske koče na Ermanovcu. Vsi ti potoki so ob velikem deževju kot trobojnica, vsak je svoje barve, ker priteče iz različnih kameninskih površin.

V kraju sta dve večji podjetji Termopol, d.d., in Lesgal, ki prebivalcem bližnje in daljne okolice nudita zaslužek. Osnovna živila in potrebščine nudi samopostrežna trgovina Mercator. Ob majhnem trgu stojijo Gasilski dom, okrepčevalnica Košanc in Zadružni dom, v katerem imajo svoje mesto tudi: Pošta Slovenije, Kmetijska zadruga, frizerski salon in razna društva.

Iznad hiš se iz zahodnega brega dvigata stavbi osnovne šole in vrtca, ki je ena od pomembnejših lanskih pridobitev tako za vse prebivalce vasi Sovodenj, kot tudi za vse preostale prebivalce okoliških vasi in zaselkov. Šola obstaja od leta 1874.

Ob potoku Javorščica vodi cesta v Javorjev Dol (750 do 860 m), po katerem ima potok tudi ime. Približno na pol te poti se cesta odcepi navzgor proti dolini Idrijce, do katere je le 3,5 km zračne linije. Do razvodja je le malo navzgor, od tam pa se breg spušča skoraj 400 m globoko k Idrijci, po drugi strani pa se dviga vse do Bevkovega vrha (1051 m), ki verjetno spada med lepše razgledne točke na območju PD Sovodenj. V grapi Javorščice in po bregovih zahodno od nje je kraj Laniše.

Na slemenu severozahodno od Sovodnja stoji Nova Oselica (810 m), mimo katere prav tako vodi markirana pot proti Bevkovemu vrhu. Tod so se naselili ljudje, ki so prišli s tolminske strani. V cerkvi so nekatere slike delo slikarja Raspeta iz Cerknega. V Novi Oselici se je rodil Mihael Peternel (1808-1884), naravoslovec in prvi ravnatelj ljubljanske realke, po katerem nosi ime ulica za zgradbo univerze.

Glavna cesta v smeri Primorske gre s Sovodnja po dolini Podjelovščice. Pokrajina ob njej je precej samotna. Osojna novooseliška stran je gozdnata, po nasprotnih prisojnih bregeh so pa raztresene domačije Podjelovega Brda (640 do 880 m). Višje lege so za kmetovanje ugodnejše, kot dolinsko dno. Pred okupacijo je ležala vas ob jugoslovansko-italijanski državni meji, ki danes označuje mejo med občinama Gorenja vas - Poljane ter Cerkno. Bližnji mlin je bil takrat že na italijanski strani in spada v vas Podlanišče.

Cesta se nad sklepom doline v nekaj vijugah dvigne na preval Kladje (787 m) in se prevesi na cerkljansko stran. Od tu vodi ena od cest v smeri jugozahoda proti Bevkovemu vrhu ter Novi Oselici, druga pa na vzhodno stran proti Ermanovcu, kjer je v planinski postojanki (964 m), ki leži tik pod vrhom Štora (1005 m) tudi sedež PD Sovodenj. Pri kapelici na Škrbinovem griču se cesta skoraj pod samim vrhom Ermanovca (1026 m) ponovno razcepi na vzhod proti kraju Trebija (430 m), na jug pa proti Sovodnju.

Sovodenj in okolica sta povezana v krajevno skupnost, ki obsega zaselke Laniše, Javorjev Dol, Novo Oselico, Hobovše, Koprivnik, Podjelovo Brdo, del Stare Oselice in Sovodenj. Leta 1920 je imel Sovodenj 24 hiš, strnjena vas pa samo 21 stanovanjskih enot. Po vojni se je kraj sorazmerno hitro razvijal. Do leta 1952 sta bili z delom krajanov elektrificirani vas in okolica. Sezidana sta bila osnovna šola in zadružni dom s kulturno dvorano. V domu pa je bila do leta 1968 tudi Kmetijska zadruga.

Zadruga je že leta 1957 ustanovila samostojne obrtne obrate čevljarstvo, kovaštvo in mizarstvo, ki so bili združeni v Obrtno lesno podjetje Sovodenj (OLEPS). Obrata čevljarstvo in umetno kovaštvo sta bila leta 1965 ukinjena, lesno podjetje pa se je razvilo in se leta 1962 priključilo lesni industriji Jelovica. Obrat je v okviru Jelovice posloval do leta 2000.

Na pobudo dveh priseljencev je na Sovodnju nastalo tudi podjetje za predelavo plastičnih mas z imenom Termopol. V podjetju je bilo že leta 1970 56 zaposlenih.

Z ekonomskim razvojem kraja, z novimi zaposlitvami v gospodarskih dejavnostih pa se je začela razvijati tudi društvena. Poleg že obstoječega gasilskega društva je bilo leta 1947 ustanovljeno tudi Kulturno umetniško društvo Boštjan Jezeršek, leta 1972 pa tudi Turistično društvo. Nekaj mlajših krajanov se je takrat začelo vse bolj zanimati tudi za planinstvo; predvsem zaradi rekreacije. In tako se je leta 1973 skupina 11 navdušencev dogovorila za pohod na Triglav. Nobena skrivnost tudi ni bila, da se je takrat sedem krajanov včlanilo v Planinsko društvo Cerkno in Planinsko društvo Žiri.