Zanimanje za planinstvo in prve odločitve za članstvo v sosednjih društvih je spodbudilo, da smo se tudi doma vse bolj ogrevali za svoje Planinsko društvo. Predvsem je idejo razvijal planinski navdušenec Slavko Hribar, o njej smo veliko razmišljali in načrtovali, da bi predvsem mlade navdušili, da bi ustanovili svoje društvo na Sovodnju.

In tako se je postopoma začelo: spodbujanje za samostojno društvo, začele so se organizacijsko-administrativne priprave, priprava ustanovne listine, stiki s Planinsko zvezo Slovenije, z občino, aktivnosti za registracijo društva. Razmišljali smo o organih društva. Bili so sestanki po društvih, o ustanovitvi je razpravljal tudi takratni delavski svet podjetja Termopol. Po nekaj mesecih smo ugotovili, da je prišel čas, da sami zaorjemo ledino in prve brazde samostojnega planinskega društva.

In napočil je dan, ko smo poslali vabila za ustanovni občni zbor. Poslali smo jih vsem tistim, za katere smo pričakovali, da bodo postali člani društva. Vabilo je bilo kratko:

Kjer visoke so planine,
skrita sila vleče me!

Skupina navdušenih ljubiteljev gora in gorske narave je spontano sklenila ustanoviti svoje planinsko društvo.

Ustanovni občni zbor Planinskega društva Sovodenj bo v soboto, 14. decembra, ob 18. uri v dvorani zadružnega doma, na katerega vabimo tudi tebe.

Predviden je naslednji dnevni red:

1. Otvoritev in pozdrav ter izvolitev organov zbora a
   1. a) delovnega predsednika,
   2. b) zapisnikarja,
   3. c) dveh overoviteljev zapisnika
2. Častni kodeks slovenskega planinca
3. Sprejem osnutka pravil društva
4. Izvolitev upravnega in nadzornega odbora društva
5. Razno

Prosimo, da se tega zbora zanesljivo udeležite. Po možnosti bomo organizirali prikazovanje nekaterih diapozitivov z naših planin.

Na zboru je bilo prisotnih 48 bodočih članov društva. Najstarejši med udeleženci je bil Slavko Hribar, znan kot večletni planinec in član Gorske straže. Predstavil je namen, cilje, željo in nenazadnje potrebo po ustanovitvi samostojnega planinskega društva. Bil je slikovito prepričljiv in je nedvomno dodatno spodbudil in podkrepil odločitev za ustanovitev društva.

Janko Kalan je uvodoma rekel: »Z nekaterimi navdušenimi somišljeniki že nekaj časa tuhtamo, kako bi zaorali v trdo skalnato ledino, kako bi zavihali rokave za začetno delo pri organizaciji samostojnega planinskega društva v našem kraju. Kljub pomanjkanju znanja o organiziranosti na tem področju se ob pomoči PZS ter ob pomoči bodočih članov čutimo sposobni, čeprav smo brez izkušenj in gmotnih sredstev.

Na vrhu snežnega hriba je na sončni strani kepo planinstva že pred pol leta sprožil veteran in navdušen planinec, član Gorske straže, Slavko Hribar, zaposlen v Termopolu.

Ob naključnih pogovorih o organizaciji planinskega društva na Sovodnju se je za sodelovanje v tem društvu doslej prijavilo kar 45 krajanov, kar je glede na število prebivalcev spodbudno število.

Novica o nameravanem ustavljanju je sprožila val navdušenja in zanimanja. Večina je ustno prijavo ali željo poudarjala, kjerkoli je bila priložnost. Zato računam, da bo planinsko društvo Sovodenj kot pomladanska popkovina pognala močno steblo ob podpori članstva in drugih dejavnikov, ki se poklicno in amatersko ukvarjajo s planinstvom.

Ob tej priložnosti bi rad poudaril tudi negativen odmev ob ustanavljanju društva, češ da imamo nedelavnih društev na Sovodnju že dovolj, da imamo zaradi tega preveč sestankovanj, da imamo že vsa druga društva in organizacije in nam je manjkalo ravno še planinsko društvo itd.

Mislim, da je prav tako. Kot za vsako drugo stvar, je tudi za to treba imeti nekaj smisla, dobre volje in poguma. Zavedamo se dela, ki nas čaka. Vemo, da smo prezaposleni in mislim, da bi prav v planinskem društvu dobili tisto, kar nam morda najbolj primanjkuje. To pa sta rekreacija in sprostitev po vsakdanjem delu.

Spomnimo se organizacije pohoda na Triglav pred dvema letoma, ko se je skupina 14 navdušencev planinstva podala prvič na pot v visokogorje. Vseh 14 se je naslednji dan, polnih lepih vtisov, navdušeno vrnilo. Letos je bil prav tako spontano organiziran pohod v triglavsko pogorje in na Triglav. Udeležilo se ga je 11 krajanov - planincev. Kljub slabemu vremenu in snegu so bili zadovoljni. Kar nekaj je bilo v preteklem obdobju še takih izletov v gore in sicer na Stol, Kanin, Storžič, Krn …

Vse to narekuje potrebo po planinski organizaciji. Mislim, da je taka oblika organiziranja velik prispevek k humanosti, krepitvi samozavesti in vztrajnosti, sodelovanju in tovarištvu, kar zadnje čase mnogokrat pogrešamo. Že nenapisano planinsko pravilo, da se na nadmorski višini nad tisoč metri tikamo, ne glede na položaj in starost, potrjuje plemenitost pravega planinca; da posebej ne omenjam drugih vrlin člana planinskega društva.«

Na zboru so brez pripomb sprejeli Pravila društva in Častni kodeks slovenskega planinca. Izvoljen je bil Upravni odbor s predsednikom Slavkom Hribarjem, tajnico Danico Bevk, blagajničarko Mici Eržen, propagandistom Janezom Dolinarjem, gospodarjem Bernardom Velikonjo in odgovornima za mladino Francem Pintarjem in Marinko Pisk. Za predsednika Nadzornega odbora je bil izvoljen Janko Kalan, za člana pa Bernard Pagon in Zinka Slabe.

Sprejet je bil tudi sklep, da bosta vse potrebne naloge za registracijo društva opravila predsednik Upravnega odbora Slavko Hribar in predsednik Nadzornega odbora Janko Kalan.

Dogovorjena je bila tudi prva akcija društva v letu 1975. To je bil zimski pohod na Stol 22. februarja, zanj in za vodenje pa je bil zadolžen Slavko Hribar.